Piskrček mezinček (iz glasbene pravljice Mojca Pokrajculja)
Piskrček mezinček,kupljen za cekinček,
sveti se kot murček, milnat je mehurček,
sladek kot bombonček, poči kot balonček … pok …
Družbo vanj povabim, da me razvedri,
sonca ne pozabim, solze naj suši,
mavrico prestrežem, svet naj se iskri,
dobro voljo vprežem, ki je zlepa dosti ni.
Mojca Pokrajculja (glasbena pravljica)
Nisem ptička kot sinička, da bi gnezdo spletala,
rajši hiško, tesno šiško, vsak dan bi pometala.
Nimam hiške, kakor miške, da bi v nji škrabljala,
nimam vreče, da bi sreče, vanjo si nabrala.
Moja hiška, hrastova šiška, luknjica pri luknjici,
moja sreča, strgana vreča, dobre volje me drži.
ČEBELICA (JANEZ BITENC)
OD CVETA DO CVETA ČEBELICA LETA
IN V ČAŠICAH SLADKIH NABIRA SI MED.
PO TEM PA SE ZALI MARJETKI ZAHVALI IN REČE VESELO: “
TAKOJ PRIDEM SPET!” “LE PRIDI ČEBELCA” DE CVETKA MARJETKA,
“SAJ MENDA JE SLADKEGA POLN MOJ CVET.”
PANJ (PRSTNA IGRA)
TUKAJ JE PANJ (ROKI SKLENEMO SKUPAJ)
A KJE SO ČEBELE? (POGLEDAMO V DLANI)
SKRILE SO SE, (ENO ROKO SKRIJEMO ZA HRBET)
VSE PROČ ODLETELE. (DRUGO ROKO SKRIJEMO ZA HRBET)
PREŠTEJ DO DESET (POKAŽEMO DLANI IN ŠTEJEMO PRSTE)
PA PRIDEJO SPET. BZZZZZZZZ. (PRSTI »POLETIJO« DO OTROKA IN GA POŽGEČKAJO)
Marmelada (Anja Štefan)
Tri sladke, mehke hruškice,
tri hruškice dišeče,
je jež povezal v culico
in zdaj domov jo vleče.
Čez kamenčke, čez vejice
in čez grmovje mlado:
doma razveže culico
in najde – marmelado.
Uganka (Jože Stabej)
Najljubše so mu sladke hruške,
za malico rad hrusta žužke.
Če kaj nevarnega ga sreča,
postane žogica bodeča.
Zdaj že gotovo veš,
da ta žival je jež.
