SNEŽINKE
(Anja Štefan)
Čisto, čisto tiho stopajo copatki.
Gazijo po snegu trije majhni škratki.
Domek je še daleč, zebe jih v ušesa,
huda teta zima nanje sneg potresa.
Prvi se zmrduje: Sneg je huda reč!
Drugi obupuje: Kje je naša peč?
Tretji ne posluša, v žep lovi snežinke,
rad bi si najlepše spravil med spominke.
Nič mu ne povejmo, da se bo stopila,
da se v drobno kapljo kmalu bo prelila.
Naj otresa hlačke, smeje se čez breg,
in lovi v ročice drobni belo sneg.
