
Otroški smeh, otroško veselje, njihova sproščenost in pristnost sta vodilo mojega življenja. Uživam v družbi najmlajših, dajejo mi energijo in usmerjajo moje življenje. Rada sem med ljudmi in življenje poskušam gledati z vesele strani. Moj največji zaklad je moja družina, moji trije otroci in moj mož, ki me podpirajo na vseh področjih mojega življenja, mi dajejo smisel in me dopolnjujejo. Po naravi sem odprta, vesela in športnega duha. Zavedam se odgovornosti, ki jo imam, pa vendar ne gledam nanjo kot na breme, ampak kot na izziv, ki je del življenja.


Nives Miklav, univ. dipl. slov., vzg.
Med večnim študijem slovenistike sem se odločila posvetiti svoji želji po delu z otroki, jim predati veselje do glasbe, pravljic in lepe besede. Rada jih opazujem, kadar pojemo ob klavirju in skupaj ustvarjamo v glasbenem kotičku. V njih želim vzbuditi občutek za stvari, ki so očem nevidne.

Ob otroškem nasmehu in vprašanju se veselim nadaljevanja povedi. Rada ustvarjam, iščem nove ideje in motivacijo, da spodbudim otroke v novi svet, svet vrtca. Sem iskrena, nasmejana in z veseljem prisluhnem vsakemu otroku ter jih usmerjam k njihovem razvoju in osebnostni rasti. »Le vzgojitelj s pozitivno samopodobo lahko začuti vso globino in smisel svojega poklica, v njem najde zadovoljstvo in drobne nagrade za svoj trud.« (Youngs)

Umirjenost, kreativnost, vztrajnost, inovativnost. Neprestano razmišljanje in raziskovanje skrivnostnih reči. Dramatičnost, nežnost, umetnost v vsem in povsod. Pa tudi realnost. In navsezadnje brezmejnost.
Ko so ob meni otroci zaživim in skupaj zmoremo vse.



“Kaj boš ko boš velik? Ko bom velik, bom velik otrok.”
To, da sem dnevno obdan z otroško energijo, se izražam skozi glasbo, ustvarjam in pustim domišljiji prosto pot, mi pomeni živeti otroške sanje. Tako kot pri svojih sinovih s ponosom pozdravljam vsak njun uspeh, me dnevno razveseljujejo tudi otroci s katerimi delam.
S študijem uprave in predšolske vzgoje, z delom v administraciji, kot animator, z dolgoletnim udejstvovanjem v glasbi z igranjem klavirja in petjem, z dosedanjim delom v vrtcu in skrbno očetovsko vlogo sem poleg bogatih izkušenj pridobil tudi najpomembnejše – zelo zahtevno a vendar čudovito vlogo vzgojitelja.

Tjaša Gril, prof. geo. in zgo., vzg.
Moja poklicna pot je že lep čas povezana z otroci. Po nekaj letih z otroci v šolskih klopeh, me je pot in želja vzgoje predšolskih otrok pripeljala v vrtec. Delo z otroci mi je v veselje, saj pri vsakem od otrok odkrivam njihov domišljijski svet, igrivost, nadarjenost in nagajivost. Sem mnenja, da je vsak otrok čudovita slika zase, ki ga je potrebno opazovati, spodbujati in usmerjati k samostojnosti.

“Obstajajo deli srca, za katere človek niti ne ve, da jih ima, dokler ne začuti ljubezni do otroka.” (Anna Lamontt)

Silva Habjanič, dipl. vzg.

Valentina Poljak, dipl. vzg., mag. manag.
Ko sem bila majhna in so me vprašali, kaj želim postati, ko bom velika, sem rekla učiteljica, saj sem že zelo kmalu začutila željo po delu z otroki. Potem pa mi je mami pobližje pokazala delo z najmlajšimi in me nad njimi tako zelo navdušila, da sem bila od takrat prepričana, da bom nekoč delala kot vzgojiteljica. Otroci so nekaj najlepšega. So topli, veseli, igrivi, iskreni in polni ljubezni. Ni lepšega kot pa slišati otroški smeh, videti nasmejane obraze in začutiti najtoplejše objeme.