Osrednja tema je bila orientacija. Pogovarjali smo se o prometnih sredstvih in krajih, kjer se gibljejo. Iz odpadne embalaže smo izdelali vozila: rakete, leteča vozila, tovornjaki, traktorji, rešilna vozila, avto-rakete … Otroci so bili zelo izvirni. V naslednjih dneh so na igrišču s kredami risali ceste, po kateri so vozila njihova prevozna sredstva in opisovali njihovo pot. Šli smo na orientacijski sprehod in na podlagi slednjega izdelali maketo. Šli smo tudi na lov za zakladom. Po načrtu naše makete smo na točkah v Rečici ob Paki razporedili različna znamenja, pri katerih smo se morali ustaviti in pravilno rešiti naloge. Uspešno smo prispeli do cilja. Le kaj se je skrivalo v skrinjici? V matematičnem kotičku so prepoznavali levo in desno stran, skrivali smo predmete in z opisi pred, na, pod, levo od …opisovali, kje je. Opisovali smo tudi situacijo, kaj se dogaja okrog nas, kje je kdo v igralnici, kaj počne … pod mizo, za omaro, pred umivalnikom … Šli smo se orientacijske igre: Pastirček Videk išče ovčko: Videk je na paši ob gozdu izgubil ovčko. Šel jo je iskat. Ni je mogel najti, ker je bila tema, Spomnil se je, da ima ovčka okrog vratu zvonček, Prisluhnil je zvoku in jo tako našel. Vsak izmed otrok je bil enkrat Videk (zavezali smo mu oči), nekdo drug je bil ovčka in je imel zvonček. Vsi ostali smo naredili krog okrog njiju, Videk je prisluhnil zvoku zvončka, mu sledil in tako našel ovčko. Šli smo se še socialno igro za utrjevanje leve in desne strani Blazinica na moji levi/desni strani je prazna … Želim, da nanjo sede … Sodelovali smo v Cici veseli šoli in reševali cici vprašalnike. Tako so otroci na zabaven način razvijali logično mišljenje. Kljub neprestanemu deževju nam je konec meseca uspelo še enkrat prekopati vrt in vanj posejati in posaditi zelenjavo in rože. Otroci so se pod dežniki in pelerinami nemoteno igrali na igrišču. Bili smo tudi gibalno dejavni. Razgibavali smo se z žogami, plišastimi igračami … Tudi slednje smo povezali z orientacijo … Na terasi smo napeli vrvi, po katerih so otroci plezali. Spoznali smo novo rajalno igro Rdeče češnje rada jem. Otrokom je bilo všeč, ko so v kačici potovali pod mostom.
V prvem tednu v aprilu smo se posvetili veliki noči. Najprej smo prepoznavali razlike med zajcem in kuncem. Ogledali smo si oddajo o zajčku Binetu in čokoladi. Spekli smo kokosovo potico, na igrišču iskali čokoladna jajčka … se šli razne glasbeno-didaktične igre na to temo. V likovnem kotičku so ustvarili trganko velikonočni zajec. V prihodnjih dneh smo ob različnem gradivu spoznavali planet Zemlja. Pogovarjali smo se o ekologiji in kako lahko poskrbimo za čisto in zdravo okolje. Spoznavali smo, kako nastanejo odpadki in se jih naučili ločevati, seznanili pa smo se tudi z novo besedo recikliranje. Organizirali smo čistilno akcijo na vrtčevskem igrišču in v bližnjem gozdu. Otroci so velikim navdušenjem iskali smeti in jih prinašali v vreče. Poskrbeli smo tudi za urejenost naše igralnice. Otrokom sem ponudila mokre krpe. Pomagali so brisati mize, stole in police. V naravoslovnem kotičku smo sejali semena rož in naredili poskus s fižolom. Dali smo ga v kozarce z vato. Fižoli so imeli za rast različne pogoje (v temi, brez vode, na zunanji okenski polici …). Preko tega so prišli do spoznanja, kaj potrebuje seme za rast. Ko je fižol lepo zrasel, smo ga presadili v zemljo in mu dali oporo. Okrog njega smo večkrat ob glasbi zaplesali meditativni ples in z gibi nakazovali rast … Ko bo vreme zunaj primerno, ga bomo presadili na naš vrtiček. Pogovarjali smo se o kroženju vode. Za uvodno motivacijo smo prebrali slikopis Novi dežnik in se šli glasbeno-didaktično igro Sonce in dež. V igralnici smo naredili razstavo dežnikov, ki so jih otroci prinesli od doma. Vsak otrok je opisal svoj dežnik. Zelo so bili ponosni in pogumni, ko so opisovali svoje dežnike, tudi tisti najbolj sramežljivi. Sproti smo se učili, kako rokujemo z dežnikom, kako ga odpremo, zapremo, kako ga držimo, ko se sprehajamo, kaj je pri dežniku lahko nevarno .. Pripravili smo si modno revijo, na kateri so otroci ob glasbi predstavili svoje dežnike. Plesali smo z dežniki ob glasbi. Naredili smo tudi par poskusov na temo naš planet in si v naši igralnici pričarali oblak in vulkan. Naravoslovno dejavnost smo povezali z gibalno-plesno zgodbo vulkan. Delovanje slednjega so otroci prikazali s svojim telesom in gibi ter tako skozi ples, ustvarjalni gib spoznavali delovanje vulkana.
Osrednja tema meseca marca je bila Družina. Pogovarjali smo se o naših in različnih živalskih družinah. Otroci so v vrtec prinesli družinske fotografije, predmete iz zgodnjega otroštva … in se predstavili svojim prijateljem. Naredili smo razstavo. Pri likovnem izražanju so s flomastri narisali svojo živalsko družino. Na že prej pripravljeno zeleno podlago (z zeleno tempero so s čopiči pobarvali risalne liste) so odtiskovali v krompir vrezane zvončke, trobentice in tulipane, Ena skupina je slikala pomladne rože z vilicami. Obrisali so svoje roke, jih izrezali s škarjami, nastale so rožice za dan žena. Izdelali so še darila za očke: z voščenko so narisali očkov portret in mu dodali pisano kravato, s flomastrom so pobarvali lesene palčke od sladoleda in iz njih naredili okvir. Z velikim ponosom so izdelke podarili staršem. Z vodenkami so naslikali svoje družinske člane. Radi so gnetli plastelin in iz njega ustvarjali na temo pomlad … Sicer pa smo se pripravljali na vsakoletni marčevski nastop za najdražje. Otroci so na nastopu lepo sodelovali, bili smo ponosni nase, starši so nas pohvalili. Ker nam je vreme lepo služilo, smo bili veliko na vrtčevskem igrišču. Na našem vrtičku smo se igrali z zemljo. Otroci so uživali, ko so z lopatkami brkljali po nji, pobirali so kamenčke in jih metali v vedra, opazovali živali v zemlji … Vozili so se s poganjalci, se igrali z žogami, obroči. Radi so se igrali na hribčku (igre vlog). Tekali smo, se razgibavali z gibalnimi karticami. Imeli vadbo Fit malček gibalček. Dvakrat smo bili v gozdu in tam odkrili potoček, ki ga bomo s pridom izkoristili za raziskovalno igro v prihodnje.
Oblački v januarju Rdeča nit meseca januarja so bila čutila. Pripravili smo različne postaje: • 1. POSTAJA – TIPANJE IN ČUTENJE; na mizah smo imeli tri posode. V prvi je bila topla voda, v drugi mrzla, v tretji pa je voda, v kateri so bile ledene kocke. Otroci so potopili roke v vodo in povedali, kaj čutijo. Na mizi so bili tudi različni predmeti. Otrokom sem prekrila oči z rutico, nataknili so si rokavice. S tipanjem so skušajo ugotoviti, kaj tipajo. Nato smo storili isto brez rutice in brez rokavic … • 2. POSTAJA – VOH IN OKUS: na mize sem postavila posode, ki so bile pokrite s srebrno folijo. Folija je imela v sredini zarezo, skozi katero je prihajal vonj. V posodah je bilo kislo zelje, rezine pomaranče, čokolada, kamilice, smrekove vejice. Otroci so povedali, kaj vohajo, šele nato smo odkrili folijo in pogledali. • Na krožniku smo imeli različne vrste sadja in zelenjave na zobotrebcih (banane, jabolka, papriko, kisle kumare …). Otrokom smo zakrili oči. Otroci so okušali, vzgojitelj jih je spraševal: je sladko, kislo, slano, grenko? • 3. POSTAJA – VID; Na mizi so bili snežaki iz papirja, za vsakega otroka eden. Snežakom je vzgojiteljica dodala še barvne gumbke. Otroci na svojih snežakih skušali narediti enako zaporedje. Nato so zakrili oči, gumbe je vzgojiteljica zamenjala. Otroci so ugotavljali, kaj se je spremenilo … V živalskem kotičku smo zbirali knjige o živalih, iskali informacije o tem, ali imajo živali čute razvite drugače kot ljudje, in zakaj … Šli smo se tudi zabavne igre na temo čutila: koža: S prsti smo tipali. S kožo smo čutimo toplo, mrzlo, mehko trdo, gladko, hrapavo, bodičasto … Igrali smo se tudi Kaj, koga prepoznamo s tipanjem? Otroku sem zavezala oči, s tipanjem je prepoznaval prijatelja … V vrečko sem dala različne predmete: krtačo, zobno krtačo, jabolko, pomarančo, steklen kozarec, kocko … Otrok je z zavezanimi očmi izvlekel različne predmete. S tipanjem je ugotovljal, kaj ima v roki, z besedami pa je predmet opisal … Nos – voh: Čemu služi nos? Na kaj nas opozori nos? Diši, smrdi, bez vonja ….Igrali smo se, ali prepoznaš predmet: zavezali smo oči in poduhali milo, sadje, kruh, parfum, čevelj … brez dotika. JEZIK – OKUS: še malo smo okušali … Z jezikom tudi govorimo.Nekateri ne morejo govoriti, izražajo se skretnjami: spoznavalii smi se kretnje za besede: JESTI, PITI, DOBRO, MRZLO, VROČE OČI – z očmi gledamo: vidimo barve, oblike, velikosr, debelino … Igrali smo se: pod prt sem skrila različne predmete: uro, žogo, svinčnik,ključ, knjigo, avtomobilček. Za nekaj trenutov odkrijemo sem odkrila prt. Otroci so povedali, kaj je pod prtom. SLUH – UŠESA: z ušesi poslušamo, slišimo šum, ropot, glasove … Kaj še slišimo? Igrali smo se igro telefonček … Prebirali smo slikanico Juri Muri v Afriki, pozorno smo si pogledali ilustracije in se pogovorili o vsebini … Na podlagi knjige smo se natančneje pogovorili o koži. Katere živali, ki jih je Juri srečal v Afriki, so pokrite z dlako? Katere živali s perjem je srečal Juri v Afriki? Otroci so pripovedovali o svojih živalskih prijateljih, ljubljenčkih. Ali jih imajo, ali bi si jih želeli imeti … kakšna je njihova koža, barva, dlaka … V likovnem kotičku so naslikali svoje živalske ljubljenčke ali druge živali … Naredili smo tudi nekaj poskusov s kožo: Ali smo žgečkljivi: s ptičjim perjem smo se žgečkali. S kožo čutimo tudi mrzlo in vroče. S preprostim poskusom so otroci spoznali, kateri deli kože so bolj občutljivi za vročino in kateri manj. Napolnila sem plastenko z vročo vodo iz pipe. Otroci so se dotikali plastenke z različnimi deli roke – npr. najprej s prstnimi blazinicami, potem s členki prstov, z zapestjem, podlaktjo, komolcem, peto, konico nosu in podobno. Na katerem delu kože čutimo, da je plastenka vroča, kje se nam zdi, da je kvečjemu topla oz. da sploh ni vroča? Otroci so ugotovili, da so prstne blazinice za temperaturo komaj kaj občutljive, čeprav smo prej ugotovili, da so le-te izjemno občutljive za dotik … Opazovali so kožo s pomočjo povečevalnih stekel: spodbujala sem jih, da bi pozorno opazovali kožo na rokah: drobne dlačice, nohte, gubice na pregibih členkov, črte na dlaneh, vijuge na blazinicah prstov, žile pod kožo … Prstni odtisi: z gobico, namočeno v razredčeno tempera barvo, so otroci odtiskovali blazinico kazalca na papir. Kot raziskovalno igro sem jim ponudila kinetični pesek, kamor so delali različne sledi … Naredila sem jim čutno pot: Dvojice stopal so bile razporejene druga za drugo. Otroci so imeli zakrite oči z rutko. Bosi so stopili na prvo dvojico stopal. Povedali so, kateri material čutijo pod nogami. Tako so stopali po vseh dvojicah … ali: Otroci so dobili v roko igralno dlan. Z levo roko so otipali material, stopali po stopalih in se ustavili tam, kjer so začutili isti material (lepenka, gumijasta pena, vata, smirkov papir, usnje, debel filc, perje …) … Lotili smo se tudi teme spanje in kako živali preživijo zimo. Za začetek smo se igrali glasbeno didaktično igro: KRESNIČKE, SOVE IN NETOPIRJI Otroke smo razdelili na štiri skupine (kresničke, sove, netopirji in glasbeniki), vsaka skupina živali se je gibala na določen zvok instrumenta. Sove so se gibale ob zvoku ropotulj, kresničke ob zvoku trianglov in netopirji ob zvoku tamburinov. Ko so glasbeniki peli o znano pesem, pomeni, da je takrat v gozdu dan in nočne živali takrat v svojem domu spijo. Nočnim »živalim« smo pripravili bivališča – mize smo prekrili z odejami, rjuhami … Skupine glasbenikov in živali smo menjali, tako da so vsi preizkusili vse vloge. Otrokom je bla igra zelo všeč. Vso so preizkusili vse vloge. Kar dobro so se odzivali na zaigrane zvoke instrumentov. V jezikovnem kotičku so morali nato poiskati fotografijo SOVE, NETOPIRJA, VEVERICE, SLONA … Ob fotografijah smo se pogovorili, ali te živali ponoči spijo ali ne … Pogovarjali smo se o živalih pozimi: zastavila sem jim nekaj ugank o živalih. Ob vsaki rešitvi uganke sem na plakat pritrdim sličico živali. Ob pogovoru smo ugotovili, da živali različno preživijo zimo. Razložila sem nove pojme: predremati, otrpniti, prespati, biti dejavni, se preseliti v južne kraje … Naučili smo se tudi novo pesem Snežinke. Na to temo so se tudi gibalno izražali. Predvajala sem primerno glasbo Vivaldijeve Štirje letne čase: Zima. Otroci so ustvarili ob izbrani glasbi improviziran ples s trakovi – ples o zimi, snežinkah, škratkih, ki gazijo po snegu … V sprostitvenem kotičku so se ob pesmi Snežinke otroci masirali Razdelili smo se v pare. Otroci so najprej gledali, kako sem masirala s pomočnico. Glasno sem pripovedovala poezijo in masirala. Otroci so ponavljali masažo za mano, nato smo se v parih zamenjali. • Čisto čisto tiho (Masiramo hrbet s prsti.) stopajo copatki. (Masiramo hrbet s celimi dlanmi.) Gazijo po snegu (Masiramo hrbet s pritiskanjem pesti.) trije majhni škratki. (Masiramo samo s tremi prsti.) Domek je še daleč, (Potegnemo od vratu do pet z vsemi prsti.) zebe jih v ušesa, (Masiramo ušesa.) huda teta Zima (Močneje masiramo hrbet z vsemi prsti.) nanje snega potresa (Še močneje masiramo z vsemi prsti.) Prvi se zmrduje: (Ne masiramo.) »Sneg je huda reč!« (Otroku položimo obe roki na hrbet in pritisnemo.) Drugi obupuje: (Masiramo počasi, božajoče z vsemi prstki.) »Kje je naša peč?« (Glavo in obe roki položimo na otroka.) Tretji ne posluša, (Roki položimo na ušesa.) v žep lovi snežinke, (Požgečkamo otroka po bokih.) rad bi si najlepšo (Pobožamo otroka po glavi.) spravil med spominke. (Obe dlani položimo otroku na boke.) Nič mu ne povejmo, (Spet mu pokrijemo ušesa.) da se bo stopila, (Ga božamo po celem telesu.) da se v drobno kapljo (Tapkamo po hrbtu z enim prstom, počasi …) kmalu bo prelila. ( Ponovimo tapkanje – lahko tudi večkrat počasi ponovimo te verze.) Naj otrese hlačke, (Otroka rahlo žgečkamo …) smeje se čez breg (… in še malo požgečkamo.) in lovi v ročice (Primemo otroka za dlani.) drobni beli sneg. (Počasi s prsti potujemo po telesu od glave do podplatov – pri tem verz večkrat ponovimo.) Na temo stopinje v snegu, smo brali še pravljico Zverjasec. Podrobneje smo se dotaklnili še ene zanimive živali: sove. Prebrali smo Sovico Oko. Naučili smo se še eno pesmico Uspavanka za sove. Kar je bilo tudi povezano s temo spanja, kako se živali pripravijo na spanje, kako si mi pomagamo, da lažje zaspimo (masaža, uspavanka …).
Mesec december je potekal v znamenju praznikov. Okrasili smo si igralnico. Pripravili 2 nova kotička. V plesnem kotičku smo imeli na voljo različne pripomočke: rutke, trakove, pokrivala in plesali z njimi ob glasbi. V pravljičnem kotičku smo vsak dan prebrali kakšno pravljico ali zapeli pesmico, ki smo jo podoživljali ob zabavnih in ustvarjalnih nalogah. S Kapljicami in Snežinkami smo se vsak dan družili v telovadnici pri naši adventni smrečici: odpirali adventna okenca, rajali in prepevali ob kitarski ali klavirski spremljavi … V slaščičarskem kotičku smo spekli medenjake, mlečne parkeljne, čokoladne potičke, čokoladne kroglice …
November je bil v znamenju zdravja. Organizirali smo igro vlog Zdravnik. Otroci so nato poskrbeli za bolnega medvedka in druge mehke igračke ter dojenčke. Kuhali so čaje, jih zdravili z injekcijami, sirupi, jih obvezovali s povoji, tudi drug drugega, si merili temperaturo … Pripravili smo si tudi kotiček Lekarna. Na police smo zložili škatle od zdravil. Otroci so se sprva igrali igre vlog kupca in prodajalca in igro združili z zdravniškim kotičkom. Pogovarjali smo se, kako lahko poskrbimo, da ne bomo zboleli … o tem, kako si brišemo nos, zakaj robček takoj zavržemo in zakaj si moramo po kihanju, kašljanju, smrkanju obvezno umiti roke. Igrali smo se igro Ugani, kaj je v posodi. V manjše posodice smo narezali različno sadje in zelenjavo. Posodice smo pokrili z aluminijasto folijo, v katero smo naredili luknjo. Otroci so samo z vohanjem ugibali, kaj se skriva v posodi. Sledila je pojedina. Vsega je v trenutku zmanjkalo … Cel mesec je bil povezan tudi s slovenskim tradicionalnim zajtrkom. Pogovarjali smo se o tem, katera hrana zraste pri nas, katera je za nas bolj zdrava … Pogovarjali smo se o čebelah, kar je bilo izhodišče za različne dejavnosti … V slaščičarskem kotičku smo spekli medenjake in jih z velikim apetitom pojedli. Pripravili smo si čajanko in ugotovili, da se med v čaju topi. V ustvarjalnem kotičku smo iz odpadnih materialov izdelali čebele. Z voščenkami smo risali čebele in jih pobarvali z vodenkami. Imeli smo tudi nov kotiček Tržnica, kjer smo prodajali, kupovali, cene so bile označene s pikami. Kupovali so sadje in zelenjavo za bolne medvedke, kuhali juhe, sadne napitke. Na podlagi pravljice Štručka smo imeli pekovski kotiček. Otrokom smo pokazali različne vrste žita in semen. V mlinčku smo mleli koruzo, ajdo, proso, piro, pšenico … Primerjali različne vrste moke, tipali, vonjali… V igralnici smo z otroki zamesili testo za kruh (moka, voda, kvas, sol, različna semena). Medtem ko je testo vzhajalo, smo naredili nekaj poskusov s kvasom. Ugotavljali smo, v katerem lončku so se kvasovke počutile najbolje in so se najbolj razmnožile. Iz moke, vode, olja, soli, jedilnih barv smo naredili domači plastelin. Otroci so zelo uživali v gnetenju, ki je zelo prijeten za obdelavo in povečuje spretnost prstov in rok … V grafomotoričnem kotičku smo risali s prstom po koruznem zdrobu. Tudi na telovadbi Fit malček gibalček smo urili ravnotežje, razvijali svoje gibalne sposobnosti. Sicer smo pripravili še gibalne igre na temo Zdravje, plesali smo v krogu, imeli pravljično jogo na jesensko tematiko … Sicer pa fotografije povedo več …
