PO MORJU PLUJE LADJA
PO MORJU PLUJE LADJA,
NA LADJI KAPITAN.
POZNA VSE MORSKE ZNAKE,
SE KREGATI NE ZNA.
SE LADJA POTOPI,
KAPITAN NA NJEJ ZASPI.
SO PRIŠLE MORSKE RIBE,
SO GLEDALE TAKO.
SO PRIŠLI POTAPLJAČI,
REŠILI KAPITANA,
SEDAJ JE VSEGA KONEC,
NA LADJI POČIL ZVONEC
MIŠKA IN MAVRICA
Miške male smo se zbrale,
kolo kolo zaplesale;
sonce sije, dežek gre
mavrica je čez polje.
Vse zelene rosne veje,
skozi nje se sonce smeje;
sonce sije, dežek gre
mavrica je čez polje.
Miške male smo se zbrale,
kolo kolo zaplesale,
Ju(u)huhu!
ČOKOLADA
RJAVA KAKOR ZEMLJA,
SLADKA KAKOR MED,
STEPEL BI SE ZANJO,
KDOR JE SLADKOSNED.
ČO-KO, ČO-KO-LA-DA
NI SAMO RAZVADA,
ČO-KO, ČO-KO-LA-DA
LAKOTO OBVLADA.
GRIZE JO MATIČEK,
TINA, NINA, ŽAN,
DOKLER JIM JEZIČEK
NE ODPADE STRAN.
BREZ JEZIČKOV V HIŠI
VLADA STRAŠEN MIR
IN OTROCI JEDO
LE PIRE KROMPIR.
ANJA ŠTEFAN (Snežinke)
Čisto čisto tiho
stopajo copatki.
Gazijo po snegu
trije majhni škratki.
Domek je še daleč,
zebe jih v ušesa,
huda teta zima
nanje sneg potresa.
Prvi se zmrduje:
»Sneg je huda reč!«
Drugi obupuje:
»Kje je naša peč?«
Tretji ne posluša,
v žep lovi snežinke
rad bi si najlepšo
spravil med spominke.
Nič mu ne povejmo
da se bo stopila,
da se v drobno kapljo
kmalu bo prelila.
Naj otresa hlačke,
smeje se čez breg
in lovi v ročice
drobni beli sneg.
Prstna igra Tika toka
Tika toka tika tok, komu danes gre na jok?
Da ga malo požgečkamo
in mu pihnemo čez ramo.
Tika toka tika tok, pa bo spet vesel otrok.
Pobeg (Kajetan Kovič) – pojemo na melodijo Čin čin čin Drežnica
Mojemu sinu iz besednjaka
sta pobegnila dva korenjaka.
S culo in mulo sta jo pobrala,
eden je prosim, drugi je hvala.
